Slovenski državni zbor je danes sprejel spremembe kazenskega zakonika v delu, ki obravnava spolno nedotakljivost, ter uzakonil načelo soglasja po modelu “ja pomeni ja”.
S tem je bil narejen velik korak v smeri zaščite spolne integritete in podpore žrtvam spolnega nasilja.
Za to smo si prizadevali v civilni družbi in nevladnih organizacijah: hvala vsem, ki ste prispevali k ustvarjanju pritiska na oblasti, tudi s podpisom naših peticij!
Odslej tako velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno (svobodno) in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo.
Ker nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla “ne” ampak, ali je rekla “ja”, da je torej privolila v spolni odnos.
Veselje nad spremembami v NVO in civilni družbi
Spremembe toplo pozdravljamo v 24 podpisanih nevladnih organizacijah in drugih organizacijah.
“Danes je pomemben dan, ne samo za žrtve nasilja, ampak za vse nas, ki bomo odslej živeli v malce drugačni družbi. Pogumne izpovedi žrtev, ki so ob podpori nevladnih organizacij uspele aktivirati ljudi po vsej državi, da so v njihovem in svojem imenu zahtevali spremembe, so dosegle državni zbor. Hvala vsem, ki ste jih poslušali in slišali. Tokratno sodelovanje z obema ministricama za pravosodje, Andrejo Katič in Lidijo Kozlovič, ter praktično vsemi političnimi strankami, je bilo zgledno. V prizadevanjih za ustavljanje spolnega nasilja bomo najbolj uspešni, ko bomo delali vsak na svojem področju, a povezano in z istim ciljem v mislih,” je dejala Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
“Verjamemo, da bo sprememba zakonodaje, ki sporoča, da je za vsak spolni odnos potreben pristanek, dodatno podprla žrtve v odločitvah, da prijavijo posilstva. Le-ta globoko, pogosto za vedno, zarežejo v njihova življenja in jih spremenijo. Pomembno je, da država naredi vse, da se zaupanje v sistem poveča in današnja sprememba zakonodaje je gotovo korak k temu.”
Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon
“To je zgodovinsko pomemben trenutek, ko je zakonodajno telo po več letih prizadevanj civilne družbe in nevladnih organizacij spremenilo zakonodajo v smeri boljše in večje zaščite žrtev kaznivega dejanja posilstva in drugih oblik spolnega nasilja. Zelo smo veseli te zmage, ki predstavlja temelj: zdaj pa ustrezne institucije in družbo kot celoto čaka pomembno delo dejanskega uresničevanja koncepta soglasja. Odslej velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo. Privolitev je ključnega pomena,” dodaja direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
“Zakonska sprememba je rezultat prizadevanj nevladnih organizacij, da se prisluhne žrtvam in vsem, ki na tem področju že desetletja opravljamo strokovno delo. Državni zbor je tako sprejel rešitev, ki bo razbremenila žrtve v postopkih, še pomembneje pa je, da daje jasno sporočilo, da kot družba nimamo nikakršne strpnosti do nasilja,” je dejala Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC – centra za pravno varstvo človekovih pravic in okolja.
“Implementacija modela »ja pomeni ja« v zakonodajo predstavlja velik korak pri preprečevanju in ustavljanju spolnega nasilja ter povečanju varnosti in integritete žrtev. Ponovno smo dokazali, da se v naši družbi zavedamo zavržnosti in nesprejemljivosti nasilja, ter da je za dobre in učinkovite normative rešitve nadvse pomembno razumevanje in pristopanje k reševanju problematike s strani nosilca zakonodajne oblasti, na pobudo in ob prizadevanjih nevladnih organizacij ter ob sodelovanju strokovne in splošne javnosti,” meni Lucija Užmah iz Društva Ženska svetovalnica.
“Stvari se končno urejajo v pravo smer. Po letih opozoril, da številna posilstva v kazenskem postopku niso prepoznana kot posilstva, bomo končno dobili sodobno zakonodajo, ki ustrezno opredeljuje pojav in dinamiko spolnega nasilja. Potem nas čaka še dejanska uveljavitev novega razumevanja spolnega nasilja v vseh družbenih podsistemih,” je o spremembi zakonodaje povedal Mitja Svete iz Združenja za MOČ.
“‘Fantov se bojte!’ tudi danes slišimo reči matere, babice, tete (včasih očete), ko deklice odidejo od doma. V mislih imajo samoumevna ravnanja in družbene norme, ki ohranjajo predatorsko moškost in nebogljeno ženskost. Strah pred spolnim nasiljem je deklice in ženske spremljal in jih pogosto še spremlja, vse življenje. Je transgeneracijski in del učenja za ‘ženskost’. Sprememba kazenske zakonodaje je velikanski korak k formalni enakosti med ženskami in moškimi. Vplival bo na novo razumevanje medčloveških odnosov, spodbudil nove pogovore med deklicami in dečki in nove oblike intimnosti med odraslimi ženskami in moškimi,” opozarja prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo.
“Časi se spreminjajo” (Dylan) ter “Ni problemov, so le rešitev (Lennon),” pa sporočajo iz Materinskega doma Zavoda Pelikan-Karitas.
Podpisane organizacije (po abecednem redu)
Amnesty International Slovenije, Ars Vitae- društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči, Beli obroč Slovenije, Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, DIC Legebitra, Društvo SOS telefon, Društvo varnega zavetja Pomurja, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo Ženska svetovalnica, Društvo življenje brez nasilja, Forum za enakopraven razvoj, društvo, Humanitas, Materinski dom Zavoda Pelikan-Karitas, PIC – center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja, Prvi pomurski materinski dom s svetovalnico, Rdeči križ Slovenije, Slovenska filantropija, Varna hiša Gorenjske, Varna hiša Maribor, Varna hiša Stigma za uživalke nedovoljenih drog, ki so žrtve nasilje, Zavod Emma, Center za pomoč žrtvam nasilja, Zavod Krog, Zavod TransAkcija, Združenje za MOČ, Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), Zaviršek Darja, Fakulteta za socialno delo.