Evropsko sodišče za človekove pravice nam z zadnjo odločitvijo v zadevi Anastasov glede izbrisa sporoča, da odslej ni več enostavnih primerov, temveč da so tako Sodišču kot domačim oblastem ostali samo še zapleteni pravni izzivi. Ker jih oblasti nočejo nasloviti (na primer z zakonodajo o ureditvi pravnega statusa zakoncev izbrisanih ter otrok, rojenih v tujini), jih bo prej kot slej v nadaljnjih sodbah razrešilo Evropsko sodišče za človekove pravice. To pa je po slabih 25ih letih izbrisa bolj slabo sporočilo o stanju poprave krivic izbrisanim.
Sodišče je v svoji odločitvi jasno napisalo, da se njihova odločitev nanaša samo na tiste izbrisane pritožnike, ki so si pravni status že uredili – šlo je za 212 oseb – in ne za še 600 drugih pritožnikov, ki še vedno čakajo s svojimi pritožbami pred sodiščem zaradi drugih zatrjevanih kršitev človekovih pravic. Glede te kategorije izbrisanih (ki so si status uredili) je sodišče presodilo, da sta trenutno vsebina in delovanje mehanizmov poprave krivic zadostna. Glede višine odškodnine pa je Sodišče morebitne nezadovoljne pritožnike napotilo na domača sodišča.
To pomeni, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice o vseh drugih vidikih v preostalih pritožbah izbrisanih šele moralo razsoditi. Z vidika človekovih pravic je Sodišče v zadevi Kurić razsodilo z vidika pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (pravnih statusov) ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva (odškodnina, drugi ukrepi). Sedanja odločitev pa potrjuje ustreznost domačih mehanizmov odprave krivic za izbrisane z urejenim statusom.
Opozarjamo, da izbris s tem še zdaleč ni končan, saj ostajajo neodgovorjena številna druga vprašanja, vključno z vprašanjem pravnih statusov zakoncev ter otrok izbrisanih, ki so se rodili v tujini (ti dve kategoriji sta bili namreč izključeni iz zakonodaje povrnitve pravnega statusa). Na Evropskem sodišču za človekove pravice ostaja več kot 600 izbrisanih pritožnikov, ki ne spadajo v kategorijo izbrisanih z urejenim statusom.
Več
Odločitev v zadevi Anastasov in drugi proti Sloveniji (št. 65020/13) je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo 17. novembra 2016. Vsebinsko gledano gre za zaključek postopka obravnave pritožb izbrisanih, ki so si medtem pravni status že uredili in so zatrjevali, da odškodninska shema poprave krivic ni bila primerna.
V zvezi s popravo krivic izbrisanim ostajajo odprta še številna vprašanja, med drugim tudi na stanovanjskem področju. Tudi zato smo v Amnesty International Slovenije omogočili dvema izbrisanima, da na ESČP iščeta s pritožbo pravico do stanovanjske pravice po t.i. Jazbinškovem zakonu.
Kliknite za dostop do besedila sodbe (v angleščini).