Številne romske družine na jugovzhodu Slovenije še danes prepogosto živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike. Njihova borba za dostojno življenje traja že desetletja. Življenje brez vode in elektrike vpliva na njihovo zdravje, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva (NIJZ, 2018), smrtnost romskih otrok od 1. do 4. leta pa je kar sedemkrat višja od ostalih otrok.
Želimo si samo vode. Ko gredo naši otroci v šolo, ne vedo, kaj je to pipa, kaj je to WC školjka. Nihče se ne zaveda, kako to otroke boli.
Tako je svoje želje za prihodnost strnila Katja iz romskega naselja Goriča vas v Ribnici.
Ukrepaj zdaj in pozovi slovenske oblasti, naj zagotovijo dostop do vode za vse romske družine na JV Slovenije.
Dodatne informacije
Neprimerne bivanjske razmere vplivajo celo na to, ali bo otrok hodil v šolo ali ne. Brez vode in elektrike se je težje umiti in oprati oblačila. Pogosto so zaradi tega zasmehovani. Ko se pozimi hitro stemni, nekaterim otrokom za učenje ostane le sveča ali pa ostanejo v temi in na mrzlem. Ker so romska naselja ločena od ostalih (segregirana) in ker so tudi predšolski programi za romske otroke ločeni in so v zelo skrajšanem obsegu, se romski otroci kasneje naučijo slovenščine. Vse to prispeva k temu, da mnogi ne zaključijo osnovne šole.
Dostop do vode je človekova pravica in je v Sloveniji vpisana tudi v ustavo. Vsi imamo pravico do zadostne količine pitne vode. V Sloveniji pa morajo nekateri Romi vodo voziti ali nositi iz bencinskih črpalk, pokopališč in celo onesnaženih potokov ali izvirov. Na ta način imajo na voljo manj vode, kot bi morala biti na voljo celo ob humanitarnih katastrofah.
Država je na podlagi mednarodnih standardov človekovih pravic dolžna ukrepati, da bi čim prej vsakomur zagotovila uživanje pravice do vode.
Pismo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu
Spoštovani predsednik slovenske vlade dr. Robert Golob.
Pozivamo vas, da zagotovite dostop do vode romskim družinam na JV Slovenije, ki dostopa do vode še nimajo.
Ogorčeni smo nad tem, da nekatere romske družini na JV države še vedno živijo brez vode in elektrike. Zaradi tega živijo na robu družbe, 22 let manj kot večinsko prebivalstvo, brez dejanske možnosti za izobrazbo in zaposlitev.
Preskrba z vodo je sicer odgovornost občin, a če te tega za svoje prebivalce ne naredijo, je dolžnost države, da v to poseže in zagotovi ustavno zajamčeno pravico do vode.
Dostop do pitne vode je človekova pravica, ne glede na pravni status bivališča.