Evropa (vključno s Slovenijo) ima zastarelo zakonodajo glede posilstev

Večina evropskih držav v svojih pravnih pravilih še vedno ne določa, da je spolnost brez privolitve v resnici posilstvo.

Amnesty International je ob Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki ga zaznamujemo 25. novembra, izpostavila, da tako zastarela zakonodaja skupaj s sprevračanjem krivde na žrtve ohranja okolje nekaznovanosti po celotni Evropi.

Spolnost brez privolitve je posilstvo in pika

Poročilo, ki ga je Amnesty International izdala novembra 2018, analizira pravna pravila glede posilstva v 31 državah. Samo osem držav posilstvo definira glede na izraženo privolitev k spolnosti, velika večina držav pa dejanje posilstva dojema kot kaznivo samo, če so prisotni nasilje, grožnje ali prisila.

Gibanja, kot je #MeToo, navdihnila številne ženske, da so spregovorile o svojih izkušnjah zlorab. Kljub temu je žalostno, da se posilstva v Evropi enostavno ne prijavljajo oblastem. Znova in znova se strahovi mnogih žensk, da se njihovim besedam ne bo verjelo, uresničijo tedaj, ko se pogumne preživele napada odločijo izpostaviti in prijaviti posilstvo, okosteneli pravni sistemi pa jih z napačnimi definicijami posilstva in ponižujočo obravnavo pustijo na cedilu.

Anna Błuś, raziskovalka Amnesty International za zahodno Evropo ter pravice žensk

Kot je še pojasnila Anna Błuś, imajo “zakoni moč, da omogočijo pravičnost in vplivajo na odnose v družbi. Raziskave znova in znova potrjujejo, da številni mislijo, da ni posilstva, če je žrtev pod vplivom alkohola, oblečena v bolj razkrita oblačila ali če se fizično ne upira napadu. Vendar ne sme biti dvoma – spolnost brez privolitve je posilstvo in pika. Dokler tega v pravnih pravilih ne priznajo oblasti vseh držav, se bodo storilci lahko izogibali odgovornosti.”

Izmed 31 evropskih držav v tej raziskavi danes samo Irska, Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg in Švedska posilstvo opredeljujejo kot spolni odnos brez soglasja žrtve.

Med drugimi državami, ki takega pravnega standarda nimajo, pa najdemo tudi Slovenijo. Za te države je značilno, da posilstvo opredeljujejo in pogojujejo z dejanjem sile, prisile oziroma žrtvinega upiranja napadu. Zaskrbljujoče je, da v nekaterih državah spolnost brez privolitve predstavlja samostojno, blažje kaznivo dejanje. Taka opredelitev sporoča napadalcem, da je posilstvo kaznivo samo, če je vključeno fizično nasilje.

Oblasti pozivamo, naj spremenijo definicijo posilstva, da bo skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic in bo torej temeljila na odsotnosti privoljenja.

Definiranje posilstva na podlagi privolitve ni končni cilj, pač pa le pomemben začetni korak pri naslavljanju in preprečevanju tega močno razširjenega zločina. 

Kot kaže poročilo, se prizadevanja žrtev za zadoščenje pogosto končajo neuspešno. Razlog ne leži zgolj v zastareli zakonodaji, pač pa tudi v predsodkih do žensk, negativnih stereotipih ter kulturi prevalitve krivde na žrtev. Za to so pogosto odgovorne prav tiste uradne osebe, ki bi morale zločin preiskati ter žrtvam pomagati prebroditi posledice te zlorabe.

Kaj je privolitev?

Pri spolnem odnosu morate vedeti, ali oseba, s katero ga želite imeti, tudi želi spolni odnos z vami. 

Nekateri sprašujejo, ali morajo pred spolnim odnosom podpisati pogodbo. Seveda ne. Preprosto morajo komunicirati s partnerjem ali partnerko, da jim je jasno ali spolne aktivnosti potekajo s privolitvijo obeh.

Privolitev v spolni odnos mora biti prostovoljna in brez prisile. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče NE, še ne pomeni, da privoljuje.

Splošno pravilo: če ne veste, vprašajte. Če ste še naprej v dvomu, nehajte!

Več

Pet stvari, ki jih morate vedeti o posilstvu